Podiplomski študijski program tretje stopnje (DR) Menedžment kakovosti
⑥ Predmetno specifične kompetence >>
①Temeljni cilji
Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.
Temeljni cilj podiplomskega študijskega programa tretje stopnje Menedžment kakovosti je doktorandu zagotoviti sposobnost nenehnega samopreseganja in prepoznavanja paradigmatičnih premikov in zmožnost oblikovanja sodobnih inovativnih konceptov in pristopov, namenjenih izboljševanju kakovosti življenja posameznikov, organizacij in skupnosti.
V sklopu doktorskega študija doktorandi predhodno pridobljena znanja in kompetence poskušajo nadgraditi z vsebino temeljnih gradnikov celostnega uravnoteženega sonaravnega razvoja (omrežja, cikličnost, sončna energija, partnerstvo, različnost, dinamično ravnotežje…) in že na začetku prepoznavati ključno različnost v objektu osrediščenja.
V okviru podiplomskega doktorskega študija Menedžment kakovosti želimo izobraziti doktorande za raziskovalno delo predvsem v znanstveno raziskovalni ter pedagoški dejavnosti, kot tudi za raziskovalno in strokovno delo v gospodarstvu ter negospodarstvu in javni upravi. Temeljni cilji doktorskega študija na vsebinskem strokovnem področju so usmerjeni zlasti v poznavanje raziskovalne aktivnosti na področju kakovosti in poslovne odličnosti ter njenih sorodnih disciplin kot tudi pod-disciplin.
Po zaključku študija doktorand pridobi znanstveni naslov doktor znanosti s pripisom področja, ki se določi glede na raziskovalno področje.
Glede na učne izide se študijski program razvršča v 10 raven slovenskega ogrodja kvalifikacij (SOK), 8 raven evropskega ogrodja kavalifikacij (EOK) in tretjo stopnjo evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (EOVK).
Možnosti zaposlitve: vodenje notranjih organizacijskih enot za kakovost in poslovno odličnost oziroma organizacijski razvoj, skrbnik (animator) za kakovost oziroma predstavnik vodstva za kakovost, vodenje notranjih organizacijskih enot za ravnanje z ljudmi pri delu, vodstveno in vodilno osebje oziroma člani uprav, svetovalec za kakovost in poslovno odličnost, visokošolski sodelavec, raziskovalec na inštitutu, vodja organizacijske enote za raziskovalno razvojno dejavnost, vodja svetovalne organizacije oziroma skupine za kakovost in poslovno odličnost.
② Pogoji za vpis
V prvi letnik doktorskega študijskega programa Menedžment kakovosti se lahko vpiše, kdor izpolnjuje najmanj enega od naslednjih kriterijev:
- kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pri tem na prvi in drugi stopnji ali na enovitem magistrskem študiju dosegel skupno najmanj 300 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu);
- kdor je končal dosedanji (star, tj. pred bolonjskim sistemom) dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
- kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pred tem dokončal dosedanji visokošolski strokovni program (pred bolonjskim sistemom), pri čemer je moral opraviti skupno najmanj pet letnikov študija.
- kdor je končal dosedanje programe za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program. Ti morajo opraviti dodatne študijske obveznosti v skupnem obsegu 30 KT po ECTS, ki obsegajo naslednje predmete: Trajnostno globalno trženje; Strategije in procesi organizacije; Ustvarjalnost in inovativnost; Vodenje in organizacijska kultura; Sodobni pristopi kakovosti in odličnosti.
Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/ke izbrani glede na povprečno oceno magistrskega študija brez ocene magistrske naloge (ali povprečno oceno zadnjih dveh letnikov študija v primeru, da gre za enovit magistrski študij) in glede na oceno magistrske naloge. Vsak od omenjenih dveh kriterijev ima enako težo. V primeru, da magistrski študij ni vključeval magistrske naloge ali se le-ta ni ocenjevala, se kot edini kriterij šteje povprečna ocena magistrskega študija.
V doktorski študijski program Menedžment kakovosti so možni naslednji prehodi:
- iz študijskih programov tretje stopnje
- za diplomante t. i. nebolonjskih študijskih programov, katerih prehodi so urejeni v prehodni določbi ZViS-E (16. člen).
Diplomantom dosedanjih (starih, tj. pred bolonjskim sistemom) študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe se v doktorskem študijskem programu tretje stopnje skladno s 3. alinejo 16. člena ZViS-E priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 KT po ECTS. Na tej podlagi se vpišejo neposredno v drugi letnik, pri čemer pa morajo do konca prvega semestra tega letnika predložiti dispozicijo svoje doktorske disertacije. Diplomantom, ki se vpišejo neposredno v 2. letnik doktorskega študijskega programa 3. stopnje Menedžment kakovosti, se ob vpisu na podlagi odločbe dekana lahko določijo dodatne obveznosti v obliki diferencialnih izpitov ter za 1. letnik prizna razliko KT, ki jih ne pridobijo z opravljenimi diferencialnimi izpiti. Vloge za prehode med programi druge stopnje se obravnavajo individualno po postopku, določenem s statutom FOŠ.
③ Pogoji za napredovanje po programu
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent/ka doseči najmanj 30 KT po ECTS iz prvega letnika ter oddati dispozicijo doktorske disertacije. Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 KT po ECTS in opravljeno individualno delo drugega letnika v obsegu 55 KT po ECTS. Opravljene obveznosti Individualnega dela se ugotavljajo na podlagi mnenja mentorja, ki na podlagi individualnih razgovorov s študentom in materialov, ki jih ta predloži, oceni preliminarne rezultate njegovega individualnega dela. 3. letnika ni možno ponavljati.
FOŠ lahko odobri napredovanje v višji letnik tudi če ni dosegel/a zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.
Študent/ka, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu.
Status študenta preneha:
- študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
- če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
- če se izpiše iz FOŠ,
- če je izključen iz FOŠ.
Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Študent/ka lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
④ Predmetnik – prenovljen s študijskim letom 2020/2021
V mesecu januarju 2020 je bil sprejet prenovljen predmetnik doktorskega študijskega programa Menedžment kakovosti, ki se bo začel izvajati s študijskim letom 2020/2021 in bo veljal za novo vpisane študente.
Obstoječi študentje, ki redno napredujejo, bodo študijski program lahko zaključili po starem predmetniku, lahko pa se bodo odločili za dokončanje študija po novem predmetniku. V tem primeru bodo s strani referata prejeli obvestilo o obveznostih, ki jih morajo opraviti za dokončanje študija po novem predmetniku.
Ostali študentje bodo študijski progam zaključili po novem predmetniku.
Program traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov. Ovrednoten je s 180 KT. Prvi semester je namenjen teoretski in metodološki poglobitvi predhodnih znanj, ki omogočajo uvod v doktorski študij. Drugi semester je namenjen delu na dispoziciji za doktorsko disertacijo. Tretji in četrti semester sta namenjena individualnem delu na doktorski disertaciji ob pomoči mentorja in morebitnega somentorja. To se v petem semestru poveže s seminarjem za pripravo disertacijo, v okviru katerega kandidati predstavijo pripravljeni osnutek disertacije in prejmejo napotke za nadaljnje izpopolnitve, tako da lahko delo zaključijo do konca šestega semestra.
| 1. letnik | |||
|---|---|---|---|
| Zap. št. | Tip | Učne enote | KT |
| 1. semester | |||
| 1 | A | 15 | |
| 2 | C | Izbirni teoretski predmet | 15 |
| 2. semester | |||
| 3 | A | Seminar za dispozicijo | 15 |
| 4 | A | Individualno delo na dispoziciji | 15 |
| 2. letnik | |||
| Zap. št. | Tip | Učne enote | KT |
| 1 | A | Individualno delo na disertaciji 2 | 55 |
| 2 | A | Seminar za disertacijo 1 | 5 |
| 3. letnik | |||
| Zap. št. | Tip | Učne enote | KT |
| 1 | A | Seminar za disertacijo 2 | 10 |
| 2 | A | Individualno delo na disertaciji 3 | 50 |
| Izbirni predmeti | |||
| Zap. št. | Tip | Učne enote | KT |
| 1 | C | Nove paradigme organizacijskih teorij | 15 |
| 2 | C | Nove paradigme inoviranja in odličnosti | 15 |
| 3 | C | Nove paradigme trajnostnega razvoja | 15 |
A - obvezni predmet
C - izbirni predmet
KT - kreditne točke po ECTS
⑤ Splošne kompetence
Študenti bodo v okviru doktorskega študijskega programa Menedžment kakovosti pridobili naslednje splošne kompetence:
- Sposobnost identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev.
- Sposobnost prepoznavanja paradigmatičnih premikov in zmožnost oblikovanja sodobnih inovativnih konceptov in pristopov, namenjenih izboljševanju kakovosti življenja posameznikov, organizacij in skupnosti.
- Sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na področju kakovosti in odličnosti.
- Sposobnost uporabe pridobljenega teoretičnega znanja v praksi.
- Avtonomnost v svojem raziskovalno strokovnem delu.
- Zavezanost profesionalni etiki.
⑥ Predmetno specifične kompetence
Študenti bodo v doktorskem študijskem programu Menedžment kakovosti v okviru predmetno-specifičnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti:
- Sposobnost oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev danih problemov in priložnosti na področju kakovosti in odličnosti.
- Sposobnost izvirnega reševanja konkretnih raziskovalnih problemov na različnih področjih kakovosti in odličnosti kot tudi njenih sorodnih disciplin.
- Razvoj novih veščin in spretnosti v uporabi znanja na svojem konkretnem raziskovalnem in delovnem področju kakovosti in odličnosti ter sorodnih disciplin.
- Sposobnost razvoja novih raziskovalnih empiričnih metod kakovosti in odličnosti ter njenih sorodnih disciplin (ekonometrično modeliranje, teorija odločanja, empirično marketinško raziskovanje).
- Sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki.
⑦ Vsebine predmetov
Raziskovalna metodologija 3
Nosilec: zasl. prof. ddr. Janez Usenik
- Triangulacija: osnovni pojmi, razumevanje in metod triangulacije.
- Kvantitativne metode, kvalitativne metode.
- Statistične metode.
- Linearno in nelinearno optimiranje.
- Mehka logika, mehko sklepanje, mehki sistemi. Uporaba.
- Računalniška orodja.
- Razne aplikacije.
- Analiza in interpretacija.
- Predstavitev rezultatov raziskave v raziskovalnih poročilih, monografijah in znanstvenih oziroma strokovnih člankih na kongresih in v znanstvenih revijah.
- Vrednote in etika v raziskovanju. Pravna zaščita avtorstva.
Seminar za dispozicijo
Nosilec: prof. Dr (PhD, ZDA) Annmarie Gorenc Zoran, doc. dr. Maja Pucelj
- Navodila za doktorski študij.
- Izbira področja in teme doktorskega dela v kontekstu razumevanja zakonitosti znanstveno raziskovalnega dela.
- Izbor raziskovalnih konceptov in strategij.
- Razvoj teoretičnih izhodišč raziskave in študij literature.
- Oblikovanje raziskovalnega vprašanja, hipoteze oz. teze.
- Oblikovanje znanstvenega prispevka v povezavi z doktorsko temo in dispozicijo.
- Zasnova in pisanje znanstvenih člankov.
- Zasnova in pisanje dispozicije in doktorske disertacije.
- Etika v raziskovanju.
- Predmet je neposredno podrejen cilju priprave doktorske disertacije in se pri tem osredotoča na proces priprave dispozicije zanjo. Priprava dispozicije temelji predvsem na individualnem delu, saj zahteva obsežno individualno zbiranje, ocenjevanje in študij literature. Doktorski študent mora temeljna znanja za pripravo zahtevnejših teoretskih in raziskovalnih nalog sicer že imeti, v okviru tega predmeta pa se nadgradijo s tistimi, ki so potrebna za pripravo dispozicije doktorske disertacije.
- Osnutke dispozicij študenti javno predstavijo svojim kolegom v okviru seminarja. Pred predstavitvijo dispozicije morajo imeti potrjeno temo. Študenti dobilo priložnost, da medsebojno kolegialno ocenjujejo drug drugega in prejmejo sugestije komisije ter sugestije izvajalca predmeta. Na podlagi navedenega, opravi študent konzultacijo z mentorjem in pripravi končno verzijo dispozicije.
Individualno delo na dispoziciji
Nosilec: mentor
- Snovanje raziskave.
- Oblikovanje raziskovalnega vprašanja.
- Oblikovanje hipotez.
- Priprava metodologije.
- Definicija prispevka k znanosti.
- Priprava dispozicije.
Individualno delo na disertacijij 1
Nosilec: mentor
- Priprava teoretskega okvirja doktorske disertacije.
- Priprava metodološkega okvirja doktorske disertacije.
- Predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki.
Seminar za disertacijo 1
Nosilec: Prof. Dr (PhD, ZDA) Annmarie Gorenc Zoran, prof. dr. Boris Bukovec
- Seminar za disertacijo je neposredno podrejen cilju končne priprave doktorske disertacije in pridobivanju predlogov za njeno izboljšanje. Vsebuje predstavitev in zagovor osnutka doktorske disertacije ter kolegialno recenziranje osnutkov doktorskih disertacij ostalih doktorandov FOŠ.
- K seminarju za disertacijo kandidat pristopi, ko ima s strani mentorja potrjen uvod, pregled literature in metodo. Ta del se predvidoma izvede v 2. letniku. Izvede se predstavitev in zagovor osnutka doktorske disertacije pred komisijo za oceno ustreznosti dispozicije.
- Udeležba na seminarjih za disertacijo drugih doktorandv FOŠ oz. udeležba s prispevkom na konferenci (doktorand se mora udeležiti treh seminarjev za disertacijo (skupaj v 2. in/ali 3. letniku) ostalih doktorandov FOŠ, pri čemer lahko en seminar nadomesti z udeležbo s prispevkom na znanstveni konferenci).
Seminar za disertacijo 2
Nosilec: Prof. Dr (PhD, ZDA) Annmarie Gorenc Zoran, prof. dr. Boris Bukovec
- Seminar za disertacijo je neposredno podrejen cilju končne priprave doktorske disertacije in pridobivanju predlogov za njeno izboljšanje. Vsebuje predstavitev in zagovor osnutka doktorske disertacije ter kolegialno recenziranje osnutkov doktorskih disertacij ostalih doktorandov FOŠ.
- K drugemu seminarju za disertacijo kandidat pristopi, ko ima pozitivno oceno prvega seminarja za disertacijo ter s strani mentorja potrjena poglavja “rezultati”, “razprava” in “zaključek”. Ta del se praviloma izvede v 3 letniku. Izvede se predstavitev in zagovor izpopolnjenega osnutka doktorske disertacije pred komisijo za oceno ustreznosti dispozicije.
- Udeležba na seminarjih za disertacijo drugih doktorandv FOŠ oz. udeležba s prispevkom na konferenci (doktorand se mora udeležiti treh seminarjev za disertacijo (skupaj v 2. in/ali 3. letniku) ostalih doktorandov FOŠ, pri čemer lahko en seminar nadomesti z udeležbo s prispevkom na znanstveni konferenci).
Individualno delo na disertaciji 2
Nosilec: mentor
- Analiza zbranih podatkov.
- Interpretacija rezultatov.
- Izpeljava zaključkov in nadaljnih raziskovalnih usmeritev.
- Predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki
- Končno oblikovanje disertacije.
- Priprava na zagovor doktorske disertacije.
Nove paradigme organizacijskih teorij
Nosilec: zasl. prof. ddr. Marija Ovsenik, prof. dr. Boris Bukovec
- Sodobne organizacijske paradigme in organizacijske teorije.
- Kritična analiza klasičnih organizacijskih teorij.
- “Nova znanost” o organizacije in spremembe klasičnih organizacijskih paradigem.
- Značilnosti sistemske paradigme organizacije:
- kompleksnost in samo-organiziranost,
- post-sodobne organizacijske paradigme -pregled in kritična analiza.
- Humana paradigma organizacije – pomen zavesti, duhovnosti in pomen delovanja v organizaciji:
- Krepitev individualne identitete, duhovnosti, čustvenosti in pomena delovanja.
- Sodobna organizacija kot mreža komunikacij.
- Značilnosti in kritika nove paradigme organizacije.
Nove paradigme inoviranja in odličnosti
Nosilec: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, prof. dr. Boris Bukovec
- Odlična kakovost – posledica inoviranja in dovolj celovitega razmišljanja.
- Okoliščine v sodobnem gospodarstvu in družbi, zaradi katerih postaja inoviranje vse bolj nujna navada.
- Sistemsko razmišljanje, invencijsko-inovacijski menedžment in odlična kakovost kot podlaga za uspeh poslovanja in življenja.
- Sistemsko razmišljanje kot osrednja vrednota.
- Sodobno dialektično razmišljanje.
- Dialektična teorija sistemov kot svetovni nazor in metodologija dovolj celovitega razmišljanja o inoviranju kot podlagi odlične kakovosti.
- Inovativno poslovanje.
Nove paradigme trajnostnega razvoja
Nosilec: prof. dr. Mirko Markič
- Tematska orientacija.
- Socio-kulturni dejavniki razvoja.
- Obravnava razmerja med okoljem in družbo.
- Onesnaženost okolja in njegovih sestavin.
- Nove paradigme zdržnega razvoja.
